Poletne počitnice so vedno polne pričakovanj in vedel sem, da me letos čaka nekaj posebnega. S stricem in njegovim konjem sva se odpravila na konjeniški tabor, ki je potekal v objemu narave, daleč vstran od mestnega vrveža. Stric je že dolga leta navdušen na konji, njegov konj pa mu je zvest spremljevalec na številnih poteh. Zame pa je bila to prva prava dogodivščina, zato sem bil hkrati navdušen in nekoliko nervozen.
Zgodaj zjutraj sva pripravila opremo, očistila konja in ga naložila na prikolico. Med vožnji mi je stric razlagal, kako pomembna sta potrpežljivost in spoštovanje do živali. Ko sva prispela na konjeniški tabor, je bilo tam že veliko ljudi, konj različnih pasem in vladalo je prijetno vzdušje. Povsod je bilo čutiti povezanost med ljudmi in konji.
Prvi dan je bila organizirana razstava konji. Lastniki so svoje konje ponosno vodili po razstavnem prostoru, sodniki pa so ocenjevali njihovo držo, gibanje in urejenost. Videli smo elegantne lipicance, močne hladnokrvne vrance in živahne ponije. Stričev konj je požel kar nekaj občudujočih pogledov, jaz pa sem bilo ponosen, da sem lahko del stričeve ekipe. Med razstavo sem se naučil veliko novega o različnih pasmah konj in njihovih karakterjih. Naslednje dni je konjeniški tabor priredil razne športne igre s konji. Preizkusili smo se v spretnostnem jahanju, vodenju konja čez ovire in štafetnih igrah. Sprva me je bilo malo strah, a stric me je ves čas spodbujal in mi pomagal. Ko sem premagal začetno tremo, sem začel uživati v čisto vsakem trenutku. občutek, ko s konjem sodeluješ in mu zaupaš, je neprecenljiv. Poleg tekmovanj je konjeniški tabor postregel tudi z veliko druženja.
Ob večerih smo sedeli ob ognju, pripovedovali razne zgodbe in poslušali izkušnje drugih konjenikov. Spoznal sem nove prijatelje, ki so delili isto ljubezen do konj kot stric in jaz. Tabor me je naučil odgovornosti, sodelovanja in spoštovanja do narave in živali.…